Najprej smo se z vlakom odpravili do Ljubljane kjer smo se srečali s drugo četo in z njimi odšli do Krškega od tam pa naprej peš do tabora.
Preko celega tabora smo spoznavali življenje Špartancev njihov način urjenja, učenja... Izvedeli smo kako pomembno je timsko delo, biti ponižen, imeti močno željo, biti nesebičen, sprejeti preizkušnje, delati kar je prav...
Tabor je potekal tako kot vsak do slej. Začel se je z jutranjo telovadbo nadaljeval z zajtrkom, kvadratom, ocenjevanjem šotorov, nato je sledil dopoldanski program, kosilo, popoldanski program, večerja, zabavni večer in ob 23h tišina. Četi sta bili iz dveh različnih pokrajin in zato je vsaka imela svoje navade, običaje. En izmed teh običajev je bil poslovilni večer, zadnji večer na taboru. Tisti, ki je bil zadnje leto v četi ,napisal poslovilno pismo ga v kvadratu prebral nato so prebrali se drugi kar so pripravili zanj ter se čisto na koncu še vsakemu posebej zahvalil oz. mu namenil par besed. Ko se je poslovilo končalo si preskočil palico in odšel z klanovci se pripraviti na krajo zastave. Čez teden smo po vodih odšli tudi na izhod, za 2 dni, v bližnje vasi kjer smo pomagali gostiteljem npr. grabljenje, kidanje gnoja, barvanje ograje. Pomerili smo se tudi v "rokoborbi" v blatu, vsi smo bili blatni in do konca nasmejani. Dobili smo tudi novo izkušnjo z »upzajlingom«, s vrvjo se spuščaš po strmem pobočju, mi smo se po kamnolomu. Imeli smo tudi celodnevno igro, ki se je začela že ob 1h zjutraj. "Bojevali" smo se za ozemlje, varovali zastave, imeli lov na hrano, dešifriranje...
V soboto je potekal dan staršev v katerem smo jim na hitro predstavili tabor in jim za konec zapeli dve pesmi. Bil je tudi dan brez vodstva kar je pomenilo, da so ta čas tabor "vodili" vodniki oz. smo se mogli sami organizirati in speljati dan tako kot so bili vstali, voditeljev ta dan ni bilo v taboru.
Samo ENA beseda, ta prava beseda lahko opiše ta tabor, bilo je: VRHUNSKO...