|
Pozdravljeni na mrzlem severu! Pa je za nami! Zimovanje volčičev namreč. Vikend od 5. do 7. februarja je bil rezerviran samo za nas. Na Visokem pri Poljanah nas je v petek pričakala topla koča, kjer smo se hitro počutili kot doma. Po skromni večerji smo se odpravili na nočni lov, kjer smo izvedeli, kako je Mavgli zašel v džunglo in kako ga je krdelo volkov sprejelo za svojega. Na skali posveta smo medse sprejeli dva nova volčiča. Naslednje jutro nas je pozdravil sneg in vsi veseli smo se zapodili na bližnji hrib, kjer se je na vrhu zgodila čarovnija! Poglavar, ki ga ni nihče razumel, saj je govoril čudne besede, je vsakemu v krogu na glavo pritisnil kepo snega in tako smo postali Eskimi oz. Inuiti. Med nami je bila tudi turistka, ki je zašla v naše kraje in je želela izvedeti čim več o eskimskem ljudstvu. Kmalu za tem smo se lotili eskimskih opravkov in bili mokri od glave do pet. Z opravljenim delom smo si zaslužili ribice, ki smo jih nato zamenjali za igluje, polarne medvede, tjulnje… in tako smo zgradili celoten otok. Ker nam je močno krulilo v želodcu, smo si za kosilo ujeli ribe, ki so nam še kako teknile. Po kosilu nas je obiskal Balu,ki nam je daroval sveto mašo, nato smo se spet zatopili v Eskime. Vsak je pobarval svojega Eskima in skupaj smo ustvarili čudovit plakat, ki je predstavljal naš otok. Zvečer nas je zunaj čakalo presenečenje. Majhen ogenj je vsem narisal nasmeh na usta in hitro smo pohiteli ven. Ob ognju nam je poglavar razložil, da Eskimi praznujemo posebni praznik. Na ta dan pred mnogimi leti, so naši predniki ujeli prvega polarnega medveda in na ta način preživeli hudo zimo na mrzlem severu. Simbolično smo se spomnili tega dogodka, tako da smo nad ognjem spekli dve (medvedji) hrenovki in vsak je bil deležen koščka, zraven pa si je lahko izbral kitovo, tjulnjevo ali ribjo mast (v ne-eskimskem svetu ji rečejo zenf, majoneza in ajvar  ). Po obredu smo se prestavili na toplo v našo hišico, kjer nas je pričakalo še veliko hrenovk iz mesa polarnega medveda. Po večerji je sledilo rajanje, saj smo praznovali eskimski praznik. Kar naenkrat je bil tu zadnji dan našega tabora. Končno smo dočakali nekaj sankanja na bližnjem hribu. Sledila je še tombola, ki je nekaterim prinesla sladke nagrade, nato še pospravljanje sob in iskanje izgubljenih nogavic. Preden smo odšli domov, se je zgodila še ena čarovnija! Poglavar je v roki držal posodico s posebno tekočino in vsak je izpil požirek, pred požirkom pa je sosedu poslal eskimski pozdravček. Spet smo postali volčiči, vendar bogatejši za čudovito skavtsko pustolovščino! |
